Zgodbe iz dežele vzhajajočega sonca
Japonski pisatelji radi brskajo po človeški notranjosti in razkrivajo tradicionalno japonsko razdvojenost na vseh področjih.
Japonska ima tudi na področju literature dolgo in slikovito zgodovino. Zato ne preseneča, da je pridih starodavne tradicije čutiti tudi v sodobni književnosti.
Vsakdanje situacije znajo japonski pisci opisati kot izbrane nadrealistične posnetke, v katerih so glavni junaki na poti do samospoznavanja in osvoboditve. Iskreno pišejo o osamljenosti, tragedijah, togi tradiciji, samomorih, istospolni usmerjenosti, hkrati pa prefinjeno opozorijo na čudovite detajle. Zbrali smo nekaj predlogov za vse, ki bi gostiteljico olimpijskih iger radi spoznali tudi skozi oči njenih avtorjev.
Mojstrica intimnosti Hiromi Kawakami
Hiromi Kawakami je na Japonskem priljubljena pisateljica, poznana tudi kot literarna kritičarka in provokativna esejistka. Za roman Aktovka je leta 2001 prejela Tanizakijevo nagrado, po prevodu v angleščino (pod naslovom Strange Weather in Tokyo) pa je bila leta 2014 uvrščena med finaliste Independentove nagrade za prevedeno leposlovje.
Aktovka je preprosta ljubezenska zgodba, ki govori o Tsukiko, ženski sredi tridesetih, ki v svojem priljubljenem pubu sreča nekdanjega profesorja japonščine. Odkrijeta, da sta si v marsičem podobna, še zlasti v predajanju dobri hrani in pijači. Tsukiko, ki jo profesorjeva drugačnost prične privlačiti, se vanj kmalu zaljubi. Sprva ji profesor čustev ne vrača, a to se kmalu spremeni …
V opisih njunih obiskov puba najdemo številne japonske jedi. Profesor in Tsukiko med drugim večkrat naročita tudi praženo lotosovo korenino.
Murakamijev smisel časa
Japonski literarni zvezdnik Haruki Murakami v svojem štirinajstem romanu Uboj komturja združi vse tisto, kar njegovi zvesti bralci obožujejo: samotnega protagonista, duhovno popotovanje po krajini, naseljeni s prikaznimi neke druge, vzporedne resničnosti in refleksijo o perečih vprašanjih umetnosti in družbe.
Kaj čaka človeka, ki pri šestintridesetih letih ostane brez žene, brez kariernih ambicij in z občutkom, da mu je v življenju povsem spodletelo? Neimenovani protagonist štirinajstega Murakamijevega romana se v svoji stiski odpravi na popotovanje in po krajšem vandranju poišče zatočišče v prijateljevi gorski hiši, kjer je do nedavnega bival prijateljev oče, slovit japonski slikar.
Kmalu po vselitvi na podstrešju odkrije skrivnostno slikarjevo delo, poimenovano Uboj komturja. Nepričakovana najdba sproži mehanizem nenavadnih dogodkov in pred bralcem se razgrnejo nadnaravne sfere, v katerih ima vsaka resnična prvina svoj odmev v vzporednem svetu senc.
V prvem delu romana Haruki Murakami načne vprašanja o zdravilni moči umetnosti in uničujoči moči nasilja, o tem, kako preživeti osebne stiske in kolektivne travme in kako v krutem svetu ostati zvest samemu sebi.
V drugem delu romana svoje skrivnostno literarno vesolje naseli s celo paleto zgodb, junakov in ugank ter jih počasi poveže v spoznanja o uničujoči moči krivde, odgovornosti in ranah zgodovine, o strahovih, ki nas razjedajo, in o tem, kako jih premagati.
V romanu Brezbarvni Tsukuru Tazaki in njegova leta romanja, ki je v izvirniku izšel leta 2012, spremljamo tiho junaštvo Tsukuruja Tazakija, ki ga je usodno zaznamoval brutalen konec adolescentske idile.
Lahko prikriješ spomine, ne moreš pa spremenit preteklosti.
Četverica prijateljev ga je nenadoma izobčila iz svojega kroga in tako se v upanju, da se bo prikopal do osvobajajoče resnice začne njegovo dolgo, samotno romanje, na katerem spozna, da »srca ljudi niso nujno povezana samo v spokoju. Če kaj, jih lahko povežejo rane.
